Krepitev vloge skupnosti
Kibernetska varnost je naša skupna odgovornost. Evropa si prizadeva za medpanožni in vseobsegajoč okvir sodelovanja. Agencija ENISA ima ključno vlogo pri spodbujanju dejavnega sodelovanja med deležniki na področju kibernetske varnosti v državah članicah ter institucijah in agencijah EU. Stremi k temu, da bi se skupna prizadevanja dopolnjevala, in sicer z dodajanjem vrednosti deležnikom, preučevanjem sinergij ter učinkovito uporabo omejenega strokovnega znanja in virov na področju kibernetske varnosti. Skupnostim bi bilo treba podeliti pooblastila za razširitev modela kibernetske varnosti, zato je agencija ENISA oblikovala institucionalni zemljevid EU za kibernetsko varnost, da bi opredelila in promovirala svoje ključne deležnike.
Politika kibernetske varnosti
Kibernetska varnost je temelj digitalne preobrazbe, saj potreba po njej prežema vse sektorje, zato jo je treba upoštevati pri najrazličnejših področjih politik in pobudah. Kibernetska varnost ne sme biti omejena na specializirano skupnost tehničnih kibernetskih strokovnjakov, temveč jo je treba vključiti v vsa področja politike EU. Nujno je treba preprečevati razdrobljenost in zagotoviti usklajen pristop, pri tem pa upoštevati posebne značilnosti posameznega sektorja.
Operativno sodelovanje
Koristi evropskega digitalnega gospodarstva in družbe je mogoče v celoti doseči le pod okriljem kibernetske varnosti. Kibernetski napadi se ne ustavijo na mejah. Prizadenejo lahko vse plasti družbe, zato mora biti Unija pripravljena na odziv na množične (obsežne in čezmejne) kibernetske napade in kibernetsko krizo. Čezmejna medsebojna odvisnost je pokazala, da je potrebno učinkovito sodelovanje med državami članicami in institucijami EU za hitrejše odzivanje in ustrezno usklajevanje prizadevanj na vseh ravneh (strateški, operativni, tehnični in komunikacijski).
Krepitev zmogljivosti
Pogostost in tehnološka zapletenost kibernetskih napadov se hitro povečujeta, obenem pa posamezniki, organizacije in industrija pospešeno vedno pogosteje uporabljajo infrastrukture in tehnologije IKT. Povpraševanje po znanju in kompetencah na področju kibernetske varnosti presega ponudbo. EU mora vlagati v razvoj kompetenc in talentov na področju kibernetske varnosti na vseh ravneh, od laičnih uporabnikov do visoko usposobljenih strokovnjakov. Naložbe ne bi smele biti usmerjene le v razširitev nabora znanj in spretnosti v državah članicah, temveč tudi v zagotavljanje, da bodo imele različne operativne skupnosti ustrezne zmogljivosti za spoprijemanje z različnimi kibernetskimi grožnjami.
Zaupanja vredne rešitve
Digitalni proizvodi in storitve poleg koristi prinašajo tudi tveganja, ki jih je treba ugotoviti in zmanjševati. Pri procesu ocenjevanja varnosti digitalnih storitev in zagotavljanja, da so zaupanja vredne, je bistveno, da sprejmemo skupen pristop, s katerim bomo dosegli ravnovesje med potrebami družbe, trga, gospodarstva in kibernetske varnosti. Nevtralen subjekt, ki bo deloval pregledno, bo povečal zaupanje potrošnikov v digitalne rešitve in širše digitalno okolje.
Predvidevanje
S pomočjo metod predvidevanja bi lahko doprinesli k številnim novim tehnologijam, ki so še v povojih ali pa že blizu splošne uporabe. Nosilci odločanja in oblikovalci politik bi lahko s strukturiranim postopkom, ki bi omogočal dialog med različnimi deležniki, opredelili strategije za zgodnje blaženje nevarnosti, ki bi izboljšale odpornost EU na grožnje kibernetski varnosti ter zagotovile rešitve za nastajajoče izzive.
Znanje
Delo na področju kibernetske varnosti temelji na informacijah in znanju. Da bi lahko strokovnjaki za kibernetsko varnost učinkovito uresničevali naše cilje, delali v okolju, ki se stalno spreminja (z vidika digitalnega razvoja in z vidika akterjev), ter se spoprijemali s sodobnimi izzivi, potrebujemo stalen proces zbiranja, organizacije, povzemanja, analiziranja, sporočanja in vzdrževanja informacij in znanja o kibernetski varnosti. Vse te faze so bistvene, da bi se zagotovila izmenjava in širjenje informacij in znanja v ekosistemu kibernetske varnosti EU.